Dracena, znanstveno ime Dracaena, je nezahtevna in počasi rastoča sobna rastlina, ki je primerna tudi za začetnike. Obstaja približno 120 različnih sort, izbiramo pa lahko med drevesasto in grmičasto rastjo. Izbiramo lahko med draceno marginata, massangenana, fragrans, deremensis, steudner in mnogimi drugimi. V kolikor bomo naši lončnici zagotovili pravilne pogoje za rast, nas bo le-ta dolgo razveseljevala v našem domu.
↵Posamezne vrste dracen, se med seboj nekoliko razlikujejo v tem, koliko svetlobe prenesejo. Na priemer dracena fragrans in fassamgeana peneseta nekoliko bolj šiblko svetlobo, za razliko od dracene marginate, ki potrebuje nekoliko več indirektne svetlobe. Vsem pa je skupno ta, da jih lahko direktno sonce opeče.
Kar je odlično pri teh rastlinah je to, da ne potrebujejo veliko vode (zalivanja). Ko se zemlja že popolnoma presuši, vam svetujemo, da jo približno za pol ure namočite v vodo. Na tak način bo rastlina "popila" točno toliko vode, kolikor je potrebuje, hkrati pa se lahko izognemo prezalitosti rastline in gnitju korenin. Zalivajte jo vedno s postano vodo, deževnico ali pa z destilirano vodo, saj so zelo občutljive na minerale, ki se nahajajo v vodi iz pipe.
Zelo je pomembno, da za rastline izberemo pravilno mešanico zemlje. Draceni ustrezajo zračna in dobro odcedna tla. Odlično je, če se v naši mešanici nahajajo organske snovi - kokosova vlakna, mah, perlit...
Idealna temperatura za vzgojo dracene je okoli 18°C in 23°C. Pazimo, da je ne izpostavljamo mrazu oz. nenadnemu padcu temperatur (sploh pozimi), saj ji lahko mraz poškoduje liste. Prav tako je ne smemo izpostavljati prepihu, zato jo umaknemo stran od radiatorjev, oken in vrat.
Načeloma lahko brez problema uspevajo na normalnih sobnih pogojih. Vseeno pa je priporočljivo, sploh poleti in pozimi, da "dvignemo" zračno vlago v okolju. To lahko storimo tako, da jo občasno popršimo z vodo, ali pa poleg nje postavimo vlažilec zraka oz. podstavek napolnjen z vodo. Prvi znak, da je v okolju premalo vlage je ta, da se bodo konice listov pričele sušiti.
Še ena dobra lastnost teh rastlin je ta, da ne potrebujejo veliko gnojenja. Nič ne bo narobe, če jih ne gnojite pogosto, bodo pa zelo hvaležne, če jih vsaj enkrat na mesec malo pognojimo. Tu lahko uporanimo tekoče ali pa počasi topno gnojilo. Tekoče gnojilo lahko uporabimo enkrat na mesec, ko rastlino zalijemo, počasi topno gnojilo pa lahko na začetku sezone potresemo po vrhu zemlje, ali pa ga vmešamo v zemljo. Tako se bo naslednjih 6 mesecev počasi sproščal v zemljo in rastlini nudil vsa potrebna hranila.
Dobra lastnost te rastline je ta, da jo je izrdno lahko razmnožiti. Tega se lahko lotimo na dva načina - tako, da odrežemo vrh rastline ali pa s stebelnimi potaknjenci. Oba načina sta zelo uspešna, potaknjnci pa hitro poženejo korenine.
Čeprav se sliši dokaj nenavadno ali celo zastrašujoče, da rastlini dobesedno odrežemo njen vrh, bi morala rastlina kaj hitro pognati iz rastnih "vozlišč". Vzamemo ostro rezilo in tik pod listi odrežemo. Naš novi potaknjenec lahko nato postavimo v vodo, da požene korenine. Enkrat, ko razvije dovolj močan koreninski sistem - običajno je to zelo hitro, lahko našo novo rastlino posadimo v ustrezno mešanico zemlje.
Razmnoževanje s stebelnimi potaknjenci je običajno en izmed najpogostejših načinov razmnoževanja sobnih rastlin. Celoten postopek je zelo podoben kot pri vrhnjih potaknjencih, le da pri temu načinu razmnoževanja odrežemo nekoliko več stebla. Tu moramo samo paziti, da matično rastlino pustimo dovolj veliko oz. dovolj velik del stebla, da lahko ponovno odžene. Odrezano steblo nato razrežemo na več delov - posamezni deli stebla naj bodo veliki okoli 15 centimetrov. Tu je zelo pomembno, da si zapomnimo, kateri konec stebla je zgornji in spodnji del. Spodnji del stebla lahko nato koreninimo v vodi, ali pa ga postavimo v zemljo. V kolikor ga bomo koreninili v zemlji, lahko steblo predhodno pomočimo v rastni hormon, da vse skupaj še nekoliko posprešimo. Pomembno je, da nato naš potaknjenec postavimo nekam na svetlo in toplo mesto.
Rumenenje listov je ena izmed najpogostejših težav, s katero se lahko soočamo pri draceni. Rumeni listi so lahko posledica več težav. Vseeno pa tu ne smemo pozabiti, da je to lahko povsem naravni pojav - podnji, starejši listi pričnejo rumeneti in tu ni razloga za paniko.
Ta rastlina ima rada, da se ji zemlja že popolnoma presuši, preden jo zalijemo ponovno. Običajno lahko zelo hitro opazimo, če smo rastlino zalili preveč, saj listi postanejo rumeni, povešeni in pričnejo dobivati rjave/črne lise. V primeru, da smo rastlino zalili preveč, vam svetujemo, da rastlino presadite. V koliko ugotovite, da so tudi korenine že gnile, nagnite dele korenin odstranite. Vse skupaj nato posadite v dobro odcedno mešanico zemlje in v prihodnje bodite nekoliko bolj skromni z zalivanjem.
Tudi zaradi pomanjkanja vode lahko pričnejo listni rumeneti. V kolikor našo rastlino zalivamo premalo, lahko pričnejo spodnji listi rumeneti, s časoma pa bodo postali rjavi in suhi. Prav tako se lahko listi pričnejo zvijati, da preprečijo izgubo vlage. Tu vam svetujemo, da ristlino kar za kakšno uro namočite v vodo in kaj hitro bo prišla k sebi.
Če bomo našo rastlino izpostavili direktnemu soncu, ne da bi jo na to prej postopoma navadili, bo dobila poškodbe oziroma opekline. Listi lahko postanejo bolj bledi, rumeni ali pa rjavi in suhi.
Če smo našo rastlino izpostavili nenadnim temperaturnim spremembam oziroma mrazu, lahko listi postanejo rumeni, s črnimi lisami.
Če smo naredili premočno mešanico gnojila, ji je lahko le-ta poškodoval korenine in to se kaže z rumenenjem listov. V tem primeru je najbolje, da zemeljsko grudo speremo z destilirano vodo in rastlino presadimo v novo mešanico zemlje.
Tudi zaradi škodljivcev lahko naša rastlina dobi rumene liste. Tu vam svetujemo, da celotno rastlino prešpricate z ustreznim insekticidom (npr. Neem tonic, Raptol, Promanal...).
Če listi rjavijo in odpadajo spodnji listi, je to popolnoma normalno. Na vrhu rastejo novi listi, najstarejši pa žal propadejo.
Kot že zgoraj omenjeno, listi lahko pričnejo rumeneti in rjaveti, če smo z zalivanjem pretiravali.
Če smo našo rastlino izpostavili mrazu, so posledica rjavi in rumeni listi, ki jih je mraz poškodoval.
Če smo našo rastlino izpostavili direktnemu soncu, jo je lahko le-to opeklo.
Prekomerno gnojenje lahko povzroči rjavenje listov. Pazimo, da rastline ne gnojimo preveč pogosto.
Obvezno moramo te rastline zalivati s postano vodo, deževnico ali pa z destilirano vodo. Žal voda iz pipe vsebuje preveč soli in mineralov, na katere je dracena občutljiva in ji posledično lahko listi pričnejo rjaveti.
Rjave konce so ena izmed zelo pogosti težav, s katerimi se lahko soočamo. Rjave konice so običajno znak, da:
Omislimo si vlažilec zraka ali pa jo redno pršimo z vodo.
Zalivajmo jo raje s postano vodo oz. z deževnico ali destilirano vodo.
Če ne opazimo pravočasno, da smo našo rastlino zalili preveč, lahko gnitje korenin vodi tudi v gnitje stebla. Pomembno je, da najdemo vzrok, zakaj je sploh prišlo do tega - lahko je zaradi slabe drenaže, slabe zemlje, pomanjkanja svetlobe, lahko pa je res samo zaradi preveč vode. V kolikor ne želimo rastline zavreči in imamo voljo, lahko steblo odrežemo do gnilega dela in nato zdravo steblo postavimo v vodo. Z malo sreče in potrpežljivosti, bo steblo pognalo nove korenine in tako smo dobili "novo" rastlino.
Če opazimo, da se ena veja na naši rastlini prične gubati in odmirati, gre običajno za gnitje korenin, zaradi prekomernega zalivanja. Korenine odmirajo in steblo počasi odmira zaradi "žeje". Tu svetujemo, da nagubano vejo preprosto odrežete.
Včasih, sploh pri starejših rastlinah, pa se lahko zgodi, da se posamezne veje posušijo in odmrejo rez posebnega razloga. Tudi tu preprosto rastlino obrežemo in to je to.
