Anthurium ali flamingovec, znanstveno ime Anthurium, je rod približno 1000 vrst cvetočih rastlin, iz družine Araceae. Rastline izvirajo iz Amerike, kjer jih najdemo vse od severne Mehike do severne Argentine in delov Karibov.
Če imate radi eksotične in žametne rastline, potem so anthuriumi zagotovo prava izbira. Gre za izjemno nezahtevne sobne rastline, ki ne potrebujejo veliko pozornost, da bodo v naših domovih lepo uspevale.V tokratnem članku bomo predstavili nekaj najbolj popularnih sort, kako zanje pravilno skrbeti, jih razmnoževati in s katerimi težavami se lahko soočamo ob nepravilni negi.
Anthurium Clarinervium je najbolj znan po svojih žametnih, srčastih, temno zelenih listih, katere krasijo debele, srebrno bele žile. Mladi listi so sprva oranžne barve, s časoma pa se začnejo barvati zeleno. V višino lahko doseže do 60 centimetrov, v širino pa od 0,5 do 1 metra. Listi lahko v dolžino dosežejo od 20 do 25 centimetrov.
Anthurium Magnificum ima velike, temno zelene liste z izrazitimi belimi žilami. Mladi listi so sprva oranžno bakrene barve, ki se postopoma barvajo v zelene odtenke. V višino lahko ta sorta doseže od 0,6 do 1,5 metra, listi pa v dolžino lahko dosežejo od 15 do 30 centimetrov.
Anthurium Crystal Hope je nov hibrid, ki so ga pridobili s križanjem dveh hibridov anthurium-ov Crystallinum-ov. Gre za manjšo in bolj kompaktno sorto, ki ima temno zelene liste, žile so srebrne barve in zelo debele. Za razliko od ostalih anthuriumov ima ta sorta rada nekoliko višjo zračno vlago (vsaj 80%), zato nam bo najbolje uspevala v mahu.
Anthurium Crystallinum ima srčaste liste, le da so te nekoliko bolj ovalni, kot pa pri sorti anthurium Clarinervium. Listi so žametni, temno zelene barve, žile pa so tanke in bledo zelene barve. Mladi listi so sprva bakreno rdeče barve, s starostjo pa se obarvajo zeleno. Ta sorta zraste do 0,5 metra na vsakih 2 do 5 let, listi pa lahko v dolžino dosežejo od 60 do 90 centimetrov.
Anthurium Sliver Blush ima srčaste, žametne liste, ki so svetlo zelene barve, žile pa so srebrne in zelo debele. Mladi listi so sprva bakreno oranžne barve, s starostjo pa se obarvajo v zelene odtenke. Obožuje nekoliko višjo vlago (70-80%), zemljo pa moramo ohranjati ves čas rahlo vlažno. V višino in širino lahko doseže do 90 centimetrov.
Lega/svetloba: Anthurium nam bo najbolje uspeval na svetlih mestih, z indirektno svetlobo. Pazimo, da ga ne izpostavimo direktnemu soncu, saj lahko dobi opekline. Najbolj idealno mesto, je mesto ob vzhodnem oz. zahodnem oknu, okna, obrnjena proti jugu pa nikakor ne pridejo v poštev.
Pri teh rastlinah moramo biti izredno previdni pri uporabi luči za rast. Gre za ene izmed redkih rastlin, ki slabo prenašajo luči za rast, saj jih lahko le-te ožgejo.
Zemlja: Anthurium so epifiti, kar pomeni, da v naravi rastejo na drugi rastlinah, drevesih – podobno kot orhideje, prek zračnih korenin. Ravno zaradi te značilnosti, imajo nekoliko drugačne zahteve glede zemlje, kot pa druge sobne rastline.
Najbolj optimalna mešanica zemlje, je mešanica, ki vsebuje veliko organskih snovi – mah, šota. V kolikor bo naša mešanica vsebovala še perlit in kokosova vlakna, pa je to samo še dodatni plus. Seveda moramo poskrbeti tudi za dobro drenažo, sicer lahko začnejo korenine gniti. To lahko preprečimo tako, da k mešanici dodamo še lubje za orhideje.
Zalivanje: Anthurium ima rad vlažno zemljo, a ne razmočeno. Rastlino zalijemo takrat, ko sta prva dva centimetra zemlje že nekoliko presušena (potipamo s prstom ali pa uporabimo indikator). Zalijemo ga vedno s postano vodo, ki je ogreta na sobno temperaturo.
Poletni rastline zalivamo pogosteje kot pa pozimi. Pozimi moramo biti pozorni predvsem na vlago v ozračju. Tudi sicer imajo te rastline rade nekoliko višjo zračno vlago v prostoru, zato je priporočljivo, da poleg rastline postavimo vlažilec zraka ali pa rastlino nekajkrat na teden popršimo z vodo. Odličen nadomestek za vlažilec pa je tudi podstavek napolnjen z vodo, ki ga postavimo zraven rastlin.
Večina anthuriumov se bo zadovoljila z vlago že pri 50%, anthurium Crystal Hope in Silver Blush pa imata rada nekoliko višjo, vsaj 70-80%.
Gnojenje: Z gnojenjem sobnih rastlin pričnemo spomladi, ko se začne rastna sezona. Kako pogosto gnojimo naše rastline, je odvisno od gnojila, ki ga uporabljamo. Odlično se obneseta gnojili Plantella List in Plantella Cvet, s katerima lahko rastline gnojimo 1-krat na teden oz. na 14 dni.
Anthuriume najlažje razmnožujemo s semeni ali stebelnimi potaknjenci. V nadaljevanju bomo predstavili metodo razmnoževanja s semeni, s katero imamo tudi največ izkušenj.
V koliko se cvet anthuriuma uspešno opraši (za to običajno potrebujemo vsaj 2 rastlini), lahko čez nekaj mesecev pričakujemo zrela semena. Semena ob pravem času poberemo, jih vzamemo ven iz zaščitnega ovoja in položimo na mah za ukoreninjenje. Vse skupaj nato postavimo na toplo in svetlo mesto. Čez približno 14 dni bi morali zagledati prve koreninice, steblo z listom pa odžene nekaj dni/tednov kasneje. Ko nova rastlina razvije dovolj močan koreninski sistem, jo lahko ali posadimo v pravilno mešanico zemlje, ali pa jo kar pustimo v mahu (to lahko storimo zato, ker rastejo v naravi kot epifiti in imajo zračne korenine).
Čeprav anthuriumi veljajo za bolj zdrave rastline, se lahko vseeno soočimo z nekaterimi težavami.
Anthuriumi so na splošno bolj občutljivi na sončno svetlobo, zato lahko zelo hitro dobijo opekline. V kolikor sonce poškoduje samo liste, lahko te preprosto odrežemo. V kolikor pa je bila naša rastlina dalj časa izpostavljena sončni svetlobi, pa lahko opekline dobi tudi drugod, npr. po steblih. V takem primeru rastlina največkrat oveni in s časoma lahko celo propade.
Da se izognemo opeklinam, anthuriume vedno postavimo na mesto, kjer ni direktnega sonca (stran od oken!).
Do gnitja korenin lahko pride, če našo rastlino prepogosto zalivamo. Običajno tega niti ne opazimo, dokler ni prepozno. Pomembno je, da rastlino ne zalivamo prepogosto – tu se lahko držimo pravila, »raje manj, kot preveč«. Rastlino zalijemo takrat, ko sta prva dva centimetra zemlje že nekoliko suha. Pomagamo si lahko tudi z indikatorjem, ki meri vlago v zemlji.
Pri vsem tem je seveda tudi pomembno, da rastlino posadimo v ustrezno mešanico zemlje in jo posadimo v lonec z luknjami!
Do rjavih konic na listih pride zaradi prenizke vlage v prostoru, kjer imamo rastlino postavljeno. Da se izognemo temu, svetujemo, da poleg rastline postavite vlažilec zraka, podstavek napolnjen z vodo, ali pa rastlino občasno popršite z vodo po listih.
Do glivičnih okužb običajno pride, če smo pretiravali s pršenjem listov. V kolikor vidimo, da kapljice ostanejo na listih, predlagamo, da jih obrišete s krpo. Na tak način, bo rastlina še vedno »prejemala« zadostno količino vlage, hkrati pa bomo preprečili razvoji bakterij.
Na anthuriumih se lahko pojavijo tripsi, volnate uši, pršice in kaparji. Vedno, ko prinesete novo rastlino v svoj dom, jo dobro preglejte (po možnosti že v trgovini), nato pa jo za vsaj 14 dni izolirajte. Na ta način boste preprečili vnos škodljivcev v svoj dom in preprečili propad marsikatere rastline.
V kolikor vseeno škodljivci napadejo našo rastlino, jo moramo čim prej izolirati, identificirati škodljivce in nato ustrezno tretirati. Nekaterih insekticidov se lahko znebimo lažje in hitreje, za nekatere pa si bomo morali žal vzeti nekoliko več časa. Nič ni pa narobe, če naše rastline tudi občasno pošpricamo npr. z Raptolom ali Promanalom in tako že preventivno zaščitimo naše rastline.
- https://en.wikipedia.org/wiki/Anthurium
