Konec poletja: selitev sobnih rastlin v notranjost
Poletje se počasi poslavlja. Dnevi postajajo krajši, večeri hladnejši, jutra pa nas že spominjajo, da se približuje jesen. Sobne rastline, ki smo jih čez poletje preselili na balkon, teraso ali vrt, so v toplih mesecih uživale na svežem zraku ter bile izpostavljene večji količini svetlobe in vlage. Zdaj pa prihaja čas, da jih pravočasno pripravimo na vrnitev v notranje prostore.
Konec poletja, ko temperatura ponoči pade pod 12–15 °C je čas za selitev nekaterih sobnih rastlin, s tem se izognemo rumenenju listov in pa celotni oslabitvi rastline.
Ko temperatura pade pod 10 - 12°C pridejo na vrsto sukulente, kot so ešverije, havortije in krasule. Večina jih v resnici prenese nižje temperature ampak jim dolgotrajna vlaga in mraz lahko škodijo. Posebej moramo biti pozorni, če nižje temperature spremlja še dež, saj kombinacija mraza in vlage hitro povzroči gnitje korenin.
Ko temperatura pade pod 5 – 8 °C so na vrsti kaktusi. Tu je situacija malo drugačna, saj kaktuse ločimo na puščavske in tropske.
Tropski kaktusi, kot so božični, velikonočni in epifitski kaktus so precej bolj občutljivi na mraz in jih v notranje prostore prestavimo v času selitve sukulent torej med 10 in 12°C.
Puščavski kaktusi pa so bolj odporni, saj so temperaturna nihanja v puščavi ogromna, zato lahko le te preselimo ko temperatura pade pod 5 – 8 °C. Kaktuse lahko načeloma pustimo tudi malo dlje, če poskrbimo, da zemlja ostane suha.
Preden rastline preselimo v notranje prostore, jih moramo pregledati:
Za osvežitev substrata lahko odstranimo vrhnjo plast zemlje in dodamo malo nove z svežimi hranili.
Ta korak je ključni, saj v primeru če so se na rastlini naselili škodljivci, jih lahko prinesemo v dom, ki se nato hitro razširijo na ostale sobne rastline.
Ko jih prestavimo v notranjost, se morajo prilagoditi:
Poleti rastline zaradi toplote, vetra in bolj intenzivnejše rasti porabijo veliko vode. Jeseni pa se rast upočasni, svetlobe je manj in substrat se počasneje suši. Zato je potrebno zalivanje zmanjšati. Preden zalivamo vedno preverimo substrat.
Gnojenje lahko pri večini začasno ukinemo ali močno zmanjšamo, saj se rast upočasni. Spomladi, ko se dnevi daljšajo in opazimo novo rast lahko ponovno začnemo z gnojenjem.
Če kakšen list po selitvi porumeni ali odpade, še ni razloga za paniko, saj se rastlina samo prilagaja novim razmeram.
Zelo veliko verjetnost je če zgoraj omenjene korake izpustimo, da rastlina doživi šok in odvrže liste.
Najpogostejše napake
Najpogostejše napake, ki jih delamo konec poletja/začetek jeseni:
· Čakanje do prve slane
· Prekomerno zalivanje in gnojenje po selitvi
· Postavitev rastlin neposredno v temen prostor (iz svetle terase/balkona)
· Nepregledovanje rastlin za škodljivce
Torej, da povzamemo. Konec avgusta in v začetku septembra začnemo spremljati nočne temperature.
Ko se temperatura ponoči začne gibati okoli 15 °C začnemo z selitvijo naših prvih tropskih rastlin in kasneje sukulent/tropskih kaktusov in puščavskih kaktusov.
Rastline je bolje prenesti nekaj dni prezgodaj kot prepozno. Tako bodo v jesen vstopile zdrave in pripravljene na obdobje mirovanja.
Zakaj rastlin ne smemo pustiti zunaj predolgo?
Sobnim rastlinam poletno bivanje na terasi, balkonu ali vrtu pogosto zelo koristi, saj so zunaj razmere bližje njihovemu naravnemu okolju. Več naravne svetlobe, boljše kroženje zraka in več vlage spodbujajo rast ter pripomorejo k močnejšim in bolj zdravim rastlinam. Seveda pa jih moramo postaviti na primerno mesto in jih postopoma privaditi na zunanje razmere.Konec poletja, ko temperatura ponoči pade pod 12–15 °C je čas za selitev nekaterih sobnih rastlin, s tem se izognemo rumenenju listov in pa celotni oslabitvi rastline.
Katere rastline je treba najprej prenesti v notranje prostore?
Ko temperatura pade pod 12 - 15°C, najprej preselimo tropske rastline, kot so monstere, filodendroni, potosi, fikusi, kalateje in alokazije.Ko temperatura pade pod 10 - 12°C pridejo na vrsto sukulente, kot so ešverije, havortije in krasule. Večina jih v resnici prenese nižje temperature ampak jim dolgotrajna vlaga in mraz lahko škodijo. Posebej moramo biti pozorni, če nižje temperature spremlja še dež, saj kombinacija mraza in vlage hitro povzroči gnitje korenin.
Ko temperatura pade pod 5 – 8 °C so na vrsti kaktusi. Tu je situacija malo drugačna, saj kaktuse ločimo na puščavske in tropske.
Tropski kaktusi, kot so božični, velikonočni in epifitski kaktus so precej bolj občutljivi na mraz in jih v notranje prostore prestavimo v času selitve sukulent torej med 10 in 12°C.
Puščavski kaktusi pa so bolj odporni, saj so temperaturna nihanja v puščavi ogromna, zato lahko le te preselimo ko temperatura pade pod 5 – 8 °C. Kaktuse lahko načeloma pustimo tudi malo dlje, če poskrbimo, da zemlja ostane suha.
Na kaj moramo biti pozorni pred selitvijo?
Poletje na prostem rastlinam praviloma koristi, vendar se lahko med listi in v substratu naselijo tudi nezaželeni gostje.Preden rastline preselimo v notranje prostore, jih moramo pregledati:
- zgornjo in spodnjo stran listov
- stebla
- substrat
- rob lončka
Za osvežitev substrata lahko odstranimo vrhnjo plast zemlje in dodamo malo nove z svežimi hranili.
Ta korak je ključni, saj v primeru če so se na rastlini naselili škodljivci, jih lahko prinesemo v dom, ki se nato hitro razširijo na ostale sobne rastline.
Kako preprečiti šok ob selitvi?
Zunaj so imele rastline tudi na senčnem mestu pogosto več svetlobe kot v stanovanju.Ko jih prestavimo v notranjost, se morajo prilagoditi:
- manjši količini svetlobe
- krajšim dnevom
- bolj suhemu zraku
- manjši temperaturni razliki med dnevom in nočjo
- manjšemu kroženju zraka
Poleti rastline zaradi toplote, vetra in bolj intenzivnejše rasti porabijo veliko vode. Jeseni pa se rast upočasni, svetlobe je manj in substrat se počasneje suši. Zato je potrebno zalivanje zmanjšati. Preden zalivamo vedno preverimo substrat.
Gnojenje lahko pri večini začasno ukinemo ali močno zmanjšamo, saj se rast upočasni. Spomladi, ko se dnevi daljšajo in opazimo novo rast lahko ponovno začnemo z gnojenjem.
Če kakšen list po selitvi porumeni ali odpade, še ni razloga za paniko, saj se rastlina samo prilagaja novim razmeram.
Zelo veliko verjetnost je če zgoraj omenjene korake izpustimo, da rastlina doživi šok in odvrže liste.
Najpogostejše napake
Najpogostejše napake, ki jih delamo konec poletja/začetek jeseni:
· Čakanje do prve slane
· Prekomerno zalivanje in gnojenje po selitvi
· Postavitev rastlin neposredno v temen prostor (iz svetle terase/balkona)
· Nepregledovanje rastlin za škodljivce
Torej, da povzamemo. Konec avgusta in v začetku septembra začnemo spremljati nočne temperature.
Ko se temperatura ponoči začne gibati okoli 15 °C začnemo z selitvijo naših prvih tropskih rastlin in kasneje sukulent/tropskih kaktusov in puščavskih kaktusov.
Rastline je bolje prenesti nekaj dni prezgodaj kot prepozno. Tako bodo v jesen vstopile zdrave in pripravljene na obdobje mirovanja.