Zelo dekorativna Fatsia japonica 'Variegata' je zimzelena rastlina, ki izstopa po velikih, dlanasto deljenih listih z značilno zeleno in kremno belo variegacijo. Zaradi velikih, sijočih listov in nekoliko eksotičnega videza je priljubljena tako kot sobna rastlina kot tudi za zasaditve na zaščitenih legah na prostem. V dobrih pogojih lahko razvije velik in mogočen grm ter prostoru ali vrtu doda izrazit tropski značaj.
Nega:
Najbolje uspeva na svetlem do polsenčnem mestu z indirektno svetlobo.
Variegirane sorte potrebujejo nekoliko več svetlobe kot povsem zelene oblike, da ohranijo izrazito belo obarvanost.
Močnemu opoldanskemu soncu se izogibamo, saj lahko predvsem beli deli listov hitro dobijo ožige.
Substrat naj bo hranilen, rahel in dobro odceden.
Zalivamo, ko se zgornja plast substrata nekoliko osuši; zemlja naj bo enakomerno rahlo vlažna, vendar nikoli razmočena.
Ne prenaša dolgotrajnega zastajanja vode, saj lahko pride do gnitja korenin.
Dobro uspeva pri običajni do nekoliko višji zračni vlagi.
Optimalna temperatura za rast v notranjih prostorih je približno med 15 in 24 °C.
Rastlina ima rada nekoliko hladnejše razmere kot številne tropske sobne rastline in ne mara zelo vročih, suhih prostorov.
V času aktivne rasti jo gnojimo približno na 3–4 tedne z gnojilom za zelene rastline.
Posebnost:
Največja posebnost sorte 'Variegata' so veliki dlanasto deljeni listi z nepravilnimi kremno belimi in zelenimi vzorci.
Vsak list je nekoliko drugače obarvan, zato je vsaka rastlina unikat.
Gre za zimzelen grm, ki lahko v primernih pogojih zraste precej večje kot običajne sobne rastline.
Na prostem lahko starejše rastline jeseni razvijejo okrogla socvetja drobnih kremno belih cvetov, ki jim kasneje lahko sledijo temni plodovi.
Dobro prenaša tudi nekoliko bolj senčna mesta, vendar bo pri premalo svetlobe bela variegacija manj izrazita.
Rastlino lahko z obrezovanjem ohranjamo bolj kompaktno in spodbujamo razvejanje.
Na zaščitenih legah jo je mogoče gojiti tudi na prostem, vendar so variegirane sorte praviloma nekoliko občutljivejše na mraz kot zelena oblika.
V hladnejših območjih je priporočljiva zaščitena lega in zaščita korenin pred močnejšo zmrzaljo.
Težave in bolezni:
Rumenenje listov je pogosto posledica prekomernega zalivanja ali predolgo mokrega substrata.
Rjavi in suhi robovi listov lahko kažejo na presuh substrat, suh zrak ali premočno sonce.
Ožigi se najhitreje pojavijo na kremno belih delih listov pri močnem neposrednem soncu.
Povešeni listi so lahko posledica pomanjkanja vode, previsokih temperatur ali težav s koreninami.
Izgubljanje variegacije oziroma bolj zeleni novi listi so lahko posledica premalo svetlobe.
Če se pojavijo popolnoma zeleni poganjki, jih je priporočljivo odstraniti, saj lahko sčasoma prevladajo nad variegiranimi deli rastline.
Gnitje korenin se pojavi predvsem pri zastajanju vode in slabo odcednem substratu.
Škodljivci:
Pršice
Tripsi
Vataste uši
Kaparske uši
Listne uši
Razmnoževanje:
Najlažje jo razmnožujemo s stebelnimi potaknjenci.
Potaknjence odvzamemo z zdravih, dobro razvitih poganjkov in jih ukoreninjamo v rahlem ter enakomerno vlažnem substratu.
Najbolje se ukoreninjajo na toplem in svetlem mestu brez neposrednega sonca.
Pri razmnoževanju variegirane sorte izbiramo poganjke z dobro izraženo belo-zeleno obarvanostjo.
Rastline so naprodaj brez okrasnega lončka. Slike so simbolične – vsaka rastlina je unikat in se lahko razlikuje po višini, številu in velikosti listov ter intenzivnosti in razporeditvi kremno bele in zelene variegacije.
14
